(1) Gostota izostatičnih stiskalnih izdelkov je velika, kar je na splošno 5% -15% večja kot pri enosmernem in dvosmernem oblikovanju. Relativna gostota vročih izostatičnih stiskalnih izdelkov lahko doseže 99,80% -99,99%.
(2) Gostota kompaktnega materiala je enakomerna. Pri tlačnem oblikovanju, ne glede na to, ali gre za enosmerno ali dvosmerno stiskanje, bo porazdelitev zelene kompaktne gostote neenakomerna. Ta sprememba gostote lahko pogosto doseže več kot 10% pri stiskanju izdelkov s kompleksnimi oblikami. To je posledica odpornosti proti trenju med prahom in jeklenim kalupom. Izostatični tlak prenosa tekočin v vseh smereh enak. Stiskanje ovojnice in prahu je približno enako. Med praškom in ovojnico ni relativnega gibanja. Med njimi je majhna upornost proti trenju in tlak le rahlo pade. Gradient padca gostote je običajno manjši od 1%. Zato se lahko šteje, da je nasipna gostota enaka.
(3) Zaradi enakomerne gostote je lahko razmerje proizvodnje neomejeno, kar je ugodno za proizvodnjo paličastih, cevastih, tankih in dolgih izdelkov.
(4) V postopku izostatičnega stiskanja v prahu praviloma ni treba dodati maziva, ki ne samo zmanjša onesnaženje izdelka, temveč tudi poenostavi postopek izdelave.
(5) Izostatično stisnjeni izdelki imajo odlične lastnosti, kratek proizvodni cikel in širok obseg uporabe.
(6) Pomanjkljivost izostatičnega postopka stiskanja je, da je učinkovitost postopka nizka in je oprema draga.
(1) Izotropno
Na splošno se materiali s stopnjo izotropije 1,0 do 1,1 imenujejo izotropni materiali. Zaradi izostatičnega stiskanja je lahko izotropija izostatičnega grafita znotraj 1,0 do 1,1. Na izotropijo izostatičnega grafita vplivajo postopek toplotne obdelave, izotropija prašnih delcev in postopek oblikovanja.
V postopku toplotne obdelave izostatičnega grafita se toplota postopoma prenaša od zunaj navznoter, temperatura pa se postopoma zmanjšuje od zunaj navznoter. Enakomernost zunanje temperature je boljša od enakomernosti notranje temperature. Homotropija je boljša od notranje.
Po grafitizaciji koraka veziva nastala mikrokristalna struktura le malo vpliva na izotropnost grafitnega bloka. Če je izotropija prašnih delcev dobra, tudi če se uporablja stiskanje, lahko izotropijo pripravimo. Grafit z dobro homogenostjo.
Kar zadeva postopek oblikovanja, če vezivna smola in prah nista enakomerno gnetena, bo to vplivalo tudi na izotropnost izostatičnega grafita.
(2) Velika velikost in fina struktura
S stiskanjem je nemogoče pripraviti ogljikove izdelke z velikimi specifikacijami in finimi strukturami. Z izostatičnim stiskanjem lahko v določeni meri odpravimo pomanjkljivosti neenakomerne prostorninske gostote izdelka, ki jo povzroča stiskanje vlivanja, močno zmanjša verjetnost razpok izdelka in uresniči proizvodnjo velikih in fino strukturnih izdelkov.
(3) Homogenost
Notranja struktura izostatičnega grafita je razmeroma enakomerna, nasipna gostota, upornost in trdnost vsakega dela pa se ne razlikujejo veliko. Lahko ga obravnavamo kot homogen grafitni material. Homogenost izostatičnega grafita določimo z metodo stiskanja izostatičnega stiskanja. Pri uporabi izostatičnega stiskanja je učinek prenosa tlaka vzdolž smeri stiskanja enak, zato je prostorninska gostota vsakega dela izostatičnega stiskalnega grafita enakomerna.